prvotna Cerkev (prvotno krščanstvo), zgodnje obdobje krščanske Cerkve do pribl. 150 n. š.; prvotna Cerkev je nastala iz prvotne skupnosti judovskih kristjanov v Jeruzalemu, ki se je predvsem z misijonskimi potovanji apostola Pavla razširila v Malo Azijo in Grčijo. Nejudovske kristjane je odvezala izpolnjevanja judovske postave; odtlej so za prvotno Cerkev značilni obred svetega krsta in svetega obhajila ter vera v »veselo oznanilo« (evangelij) o križanem in od mrtvih vstalem Gospodu, Jezusu iz Nazareta. Prvotna Cerkev se je postopoma začela utemeljevati na institutih kanona, veroizpovedi, bogoslužja in duhovniške službe.

Sorodna gesla: Apostolski nauk | cerkveni red | dogmatika | evangelij | katoliška Cerkev | krščanska teologija | krščanstvo | Pavel | prezbiter


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek