vrlina (grško arete, latinsko virtus), sprva primernost, sposobnost na nekem področju; iz tega je izpeljana vrednostna in nravna lastnost, na splošno pa prizadevanje za dobro delo (etika). V krščanstvu so »božje vrline« vera, upanje in ljubezen (kardinalne vrline).

Sorodna gesla: Aristotel | etika | kardinalne vrline


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek