Angola (uradno ime República de Angola, Republika Angola), država v jz. Afriki, ob Atlantskem oceanu. K njej sodi tudi eksklava Kabinda (s. od izliva reke Kongo v Atlantik).

časovni pas srednjeevropski čas
površina 1,246.700 km2, S–J 1300 km, Z–V 1200 km
prebivalstvo 12,5 mln., 10 preb./km2, letna rast 3,2 %, življenjska doba 46 let
glavno mesto Luanda, 2,4 mln. preb., na obali Atlantskega oceana, severno od izliva reke Cuanza
upravna razdelitev 18 provinc; vsako vodi guverner; imenuje ga predsednik države
članstvo v organizacijah OZN (od 1976), AU, SADC, AKP
uradni jezik portugalski
denarna enota kvanza (oznaka AOK)


Naravne razmere
Pomembna razvodnica je višavje Bié: reki Cuango in Cassai tečeta v veletok Kongo, reki Cuanza in Cunene na Z proti Atlantskemu oceanu, reka Cubango (Okavango) na J v zamočvirjeno Okavanško kotlino na S Kalaharija, reka Cuando pa na JV proti Zambeziju. Najvišji vrh države je Serra Môco, visok 2620 m. Vzpenja se sz. od mesta Huambo. Priobalno nižavje je ozko in le na S se ponekod razširi na več kot 100 km. Zaradi nasipanja obal pod vplivom proti S usmerjenega Benguelskega toka ima angolska obala dobra naravna pristanišča. Prevladuje tropsko podnebje (deževna doba oktober–april). Na priobalnem robnem hribovju ponekod pade tudi več kot 1500 mm padavin na leto. Pod vplivom Benguelskega morskega toka je ozračje nad priobalnim nižavjem vroče in sušno. Podnebje je v smeri od S proti J vse bolj sušno, to pa se kaže tudi v rastlinstvu. Tako savane (od S proti J vlažne, sušne in s trnastim grmičevjem) prehajajo v Kalahariju in Namibu v pustinje in puščave. V sz. delu priobalnega hribovja in v eksklavi Kabinda na S so tudi vlažni tropski gozdovi. V državi je več narodnih parkov in živalskih rezervatov.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo številna bantujska ljudstva (posebej Mbundujci, Kongi, Čokvejci, Luimbejci); na skrajnem J živijo skupine Grmičarjev. Nekaj deset tisoč je tudi belcev (večinoma Portugalcev; ob koncu portugalske vladavine jih je bilo ok. 400.000), ok. 150.000 pa je mulatov. Med dolgotrajno državljansko vojno je iz države odšlo pribl. 1 mln. ljudi, vendar so hkrati v Angolo prišli tudi številni begunci iz nemirnih sosednjih držav. Po vojni je portugalščina (z nekaterimi lokalnimi posebnostmi) postala tudi glavni pogovorni jezik. Skoraj dve tretjini prebivalcev je krščanske veroizpovedi (predvsem katoliki), preostanek pa večinoma sestavljajo pripadniki naravnih verstev (animisti). V državi je šolanje obvezno, vendar je stopnja nepismenosti kljub temu še vedno visoka, ok. 60 % (1975 več kot 80 %). Od 1962 je v glavnem mestu Luanda edina univerza v državi.

Državna ureditev
Hkrati s političnim preobratom v večini držav socialističnega sveta so tudi v Angoli konec 80. let 20. st. opustili marksistično-leninistično državno doktrino. Ob prehodu v demokratičen večstrankarski sistem so se lotili ustavnih sprememb in razl. reform. Na čelu države je še vedno vodja nekdanje marksistične stranke (MPLA-PdT); izšla je iz Ljudskega gibanja za osvoboditev Angole (MPLA), potem pa se je preoblikovala v socialdemokratsko stranko. Zakonodajno telo je ljudska skupščina z 289 poslanci, izvoljenimi za pet let. Izvoljeni so neposredno. Na prvih svobodnih parlamentarnih in predsedniških volitvah je zmagala vladajoča stranka MPLA, vendar pa izida volitev uporniško opozicijsko gibanje Združenje za popolno neodvisnost Angole (UNITA) ni priznalo. Ponovno so izbruhnili nemiri; končal naj bi jih sporazum med političnimi nasprotniki, podpisan novembra 1994.

Gospodarstvo
Temelja angolskega gospodarstva sta kmetijstvo in rudarstvo. Dolgoletna državljanska vojna je imela za gospodarstvo države katastrofalne posledice. Večina ljudi je zaposlena v kmetijstvu. Prevladujejo majhne kmetije, ki se z vsem oskrbujejo same, poleg njih pa so tudi državna in zadružna podjetja. Glavni pridelki za domačo uporabo so koruza, proso, maniok, batata in banane, pridelovanje nekdaj za izvoz namenjenih pridelkov, npr. kave (prej najpomembnejši izvozni izdelek), sladkornega trsta in sisala, pa je zelo nazadovalo. Živinoreja je ekstenzivna (posebej govedoreja), na priobalnem območju in blizu rek pa je pomemben tudi ribolov. Les iz evkaliptovih gozdov je pomembna surovina za izdelavo papirja in celuloze. Danes je najpomembnejši gospodarski dejavnik nafta; pridobivajo jo v bližini Kabinde in Luande. Črpajo jo multinacionalne družbe, pomemben pa je tudi domač delež (več kot 80 % vrednosti izvoza). V državi so tudi omembe vredna nahajališča diamantov, železove, manganove, bakrove in uranove rude ter fosfatov in soli. Vse pomembnejše je izkoriščanje vodne energije. Večinoma na notranje tržišče usmerjena industrializacija sloni na predelavi domačih surovin. Hrano mora država še vedno uvažati. Takoj po osamosvojitvi je ubrala socialistično gospodarsko ureditev. Nasprotja med plemeni (vseskozi so jih izdatno razpihovala vmešavanja od zunaj, zlasti velesil) pa so mlado državo kmalu pahnila v državljansko vojno, ki je povsem opustošila dotedanjo industrijo in infrastrukturo. Konec 80. let se je država odrekla planskemu gospodarstvu. Gospodarski napredek so obetali znaki, da se bo državljanska vojna končala; najprej so bili komaj vidni, s sporazumom med političnimi nasprotniki pa so maja 1995 postali otipljivi. Od pristanišč Luanda, Porto Amboim in Namibe (prej Moçămedes) vodijo v notranjost države slepe železniške proge, iz Lobita benguelska železnica (zdaj zaradi uničenih mostov le deloma uporabna), ki vodi čez vso celino, proti pristanišču Beira v Mozambiku; v Zambiji se priključi železnici tanzam. Cestno omrežje je predvsem na S razmeroma dobro. V Luandi je mednarodno letališče.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 8,9 mlr. USD, 710 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 6 %, industrija 70 %, storitvene dejavnosti 24 %
uvoz (2001, ocena) 2,7 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 7 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 10,4 mlr. USD


Zgodovina
Med 16. in 18. st. je Portugalska zasedla ngolsko kraljevino ob obali, po 1850 pa je prodrla tudi v notranjost dežele. 1951 je Angola postala portugalska provinca. Deset let pozneje so izbruhnili prvi boji za osamosvojitev. 1964 je Angola dobila omejeno samoupravo. 1975 so izbruhnili boji med razl. osvobodilnimi gibanji; 11.11.1975 je gibanje MPLA razglasilo neodvisno Ljudsko republiko Angolo. MPLA sta od zunaj podprli predvsem tedanja ZSSR in Kuba, tako da je v primerjavi z drugimi odporniškimi organizacijami postalo najpomembnejše. Ni pa imelo dovolj moči, da bi povsem prevladalo, zato so se vrstile vojaške operacije, država pa se je razdelila na več območij; na oblasti teh so bila posamezna gibanja. 1988 so se začela pogajanja med Angolo, Južno Afriko in Kubo; po teh je Kuba do sredine 1991 umaknila svoje oborožene sile. Leto prej je bil uveden večstrankarski sistem. Maja 1991 je bil podpisan mirovni sporazum med vladajočo stranko in gibanjem UNITA. Na volitvah septembra 1992, potekale so pod nadzorom OZN, je zmagala vladajoča stranka MPLA, vendar voditelj UNITA Jonas Malheiro Savimbi ni priznal volilnih izidov in državljanska vojna se je nadaljevala. Novembra 1994 je bil sklenjen sporazum med predsednikom Joséjem Eduardom dos Santosom in Savimbijem. 1998 so se spopadi obnovili in so trajali do Savimbijeve smrti 2002.

Umetnost
Na območjih s. in j. od meje med Kongom Kinšaso in Angolo ter v Zambiji živijo v ozemeljskih skupnostih Čokvejci in Lundi. Na njuno kulturo so odločujoče vplivali Lubi. Poleg njiju so znane tudi številne skupine z mešanimi prebivalci (Songi, Lueni, Ngali). Vsem tem so skupne skrbno izrezljane figure z dinamično, skoraj agresivno držo. Figure Čokvejcev čibinda ilunga sodijo med najpomembnejša dela v umetnosti črne Afrike na sploh. Maske so izdelane iz lesa ali drevesnega lubja. Figure Lundov in Luenov imajo veliko naglavno okrasje iz rastlinskih vlaken. Vpliv Evrope se kaže v velikih, bogato okrašenih stolih. Na JZ države živijo Mbundujci; na njihov umetniški izraz so močno vplivali izdelki Čokvejcev. Plastiko sestavljajo figure mater, pipe, palice in kipci čuvajke svetega ognja, imenovane nana jokama.

Sorodna gesla: Bié | Čokvejci | ekvatorialna Afrika | Kongo | Kongo Kinšasa | Luanda | Lubi | Lueni | Lunda | Lundi | Mbundujci | Ngali | Songi | tanzanit | UNITA | Zambija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek