1. sipanje, odklon posameznih vrednosti (npr. izmerjenih vrednosti v množici meritev, dejanskih zadetkov izstrelkov z istim ciljem) od povprečne ali eksaktne vrednosti (napake).
Sorodna gesla: napaka2. sipanje, pojav, da delci v vpadnem sevanju trkajo z drugimi delci v snovi in nato odletijo v spremenjeni smeri ali pa da elektromagnetno valovanje v snovi zaniha delce, ki nato v vse smeri sevajo sipano valovanje. Verjetnost, da bo do sipanja prišlo, izraža sipalni presek (presek). Pri koherentnem sipanju se valovna dolžina in faza svetlobe ne spremenita (Rayleighovo sipanje), v nasprotju z nekoherentnim sipanjem. Pri njem zaradi spremembe faze in valovne dolžine niso mogoče interference med vpadno in sipano svetlobo (npr. Comptonov pojav, Ramanov pojav, fosforescenca). Na osnovi opazovanj sipanja delcev alfa pri prehodu skozi tanek zlat listič je E. Rutherford 1911 izdelal model atoma in izpeljal po njem imenovano sipalno enačbo. Ker se kratkovalovna svetloba (modra) močneje siplje kot dolgovalovna (rdeča), se zdi nebo tam, od koder ne pada neposredna sončna svetloba, modro. Pri sončnem vzhodu in zahodu se zaradi močnega sipanja veliko modre svetlobe izgubi, Sonce se zato zdi rdečkasto. Sipanje svetlobe na drobnih delcih v zraku, npr. prahu ali koloidih, imenujemo Tyndallov pojav (J. Tyndall).
Dostopnost