mejna plast,
1. fizika: plast na meji med dvema snovema, v kateri so molekule zaradi sosednje snovi izpostavljene drugačnim fizikalnim pogojem kot zunaj nje (mejna ploskev, površinska napetost, adhezija). V gibajoči tekočinski ali plinski plasti, ki meji na trdno telo, zaradi trenja lahko nastanejo vrtinci, ki vplivajo npr. na vedenje letala. Procesi na mejni plasti so težko obvladljivi in izračunljivi.

Sorodna gesla: adhezija | mejna ploskev | površinska napetost | vrtinec | zračni upor
2. meteorologija: planetarna mejna plast, prizemna plast, frontalna cona.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek