satelit [latinsko], trabant, luna, temno vesoljsko telo, ki kroži okoli planeta; sveti z odbito svetlobo Sonca; doslej znanih 60 satelitov; njihovi premeri merijo od 10 km (Marsov satelit) do več kakor 5000 km (Jupitrov satelit), obhodne dobe od 0,29 do 758 dni. Prve satelite je odkril G. Galilei (pri Jupitru 1610), doslej zadnje pa ameriški vesoljski sondi Voyager 1979–89 (pri Jupitru, Saturnu, Uranu in Neptunu); umetni sateliti so izdelek človeških rok; krožijo okoli planetov in Lune.

Sorodna gesla: biološki satelit | Galilei, Galileo | geografska odkritja | mehanika letenja | meteorološki satelit | opazovalni sateliti | Osončje | Oxygen | planeti | telekomunikacijski satelit | ultrakratki valovi | vesoljski poleti | zemeljski oddajnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek