vezljivost (valenca), predvsem pri glagolu, deloma pa tudi pri pridevniku in samostalniku, sta število in vrsta dopolnil (»praznih mest«) določena z vezljivostjo, tj. koliko obveznih dopolnil veže nase glagol, da bo stavek slovnično popoln, npr. Dežuje. (ničvezljivi glagol), Otrok živi. (enovezljivi), Peter bere knjigo. (dvovezljivi), Postavila je vazo na mizo. (trivezljivi). Poleg števila in oblike dopolnil (npr. bati se: kdo, česa; brati: kdo, kaj) določa vezljivost tudi vrsto (tj. pomen) »prostih mest«, tako npr. zahteva glagol graditi na osebkovem mestu »živo bitje« (npr. zidar), na predmetovem mestu pa »konkretni predmet« (npr. hiša).
Dostopnost