lirika [grško lyra, ‘lira’], ob epiki in dramatiki tretja temeljna literarna vrsta, v kateri se neposredno subjektivno doživetje, občutje ali čustvo zgosti v splošno občutje; izraža se v bolj ali manj vezanih oblikah (verz, rima, kitica). Glede na obliko ločimo npr. gazelo, kancono, sestino, sonet. Glede na prevlado čustvenih ali razpoloženjskih prvin se miselna lirika razlikuje od čustvene in razpoloženjske. Glede na vsebino doživetja razlikujemo ljubezensko liriko in liriko narave, politične in religiozne pesmi (himne, ditirambi, ode). Z drugimi temeljnimi pesniškimi oblikami se lahko povezuje v mešane epsko-lirske oblike (balada, idila, pripovedna pesem) in v lirsko dramo. Tudi kombinacije stavkov, besed, zlogov, črk, nastale po grafičnih ali fonetičnih pravilih, ki so jih postavile pesmi, sodijo v liriko. »Lirska« so lahko v prenesenem pomenu tudi nekatera dela drugih umetnostnih vrst.