žiroskop, 1. fizika:vrteče se telo, ki skuša ohraniti smer in ravnino vrtenja, na zunanje sile pa se odziva s precesijo. Obnašanje žiroskopa opisuje zakon o ohranitvi vrtilne količine (ohranitveni zakoni, ene od oblik prvega Newtonovega zakona) oz. zakona o vztrajnosti.
Sorodna gesla: Newtonovi zakoni | ohranitveni zakoni | precesija | vztrajnost2. tehnika:naprava, v kateri se z veliko hitrostjo vrti vrtavka (težko kolo z velikim vztrajnostnim momentom). Kolo je vpeto v sistem ležajev. Ležaji mu omogočajo prosto vrtenje v treh oseh, vendar se lahko v prostoru postavi v poljubno smer. Poganja ga stisnjen zrak ali rotirajoče magnetno polje. Če se kolo vrti, se njegova smer v prostoru ne spreminja, tudi če ohišje naprave obračamo. To lastnost izrabljajo za navigacijo: med gibanjem vozila s tremi merilniki pospeškov redno merijo pospeške, z žiroskopom pa zasuke vozila. Iz električnih signalov, ki jih dajo merilniki, je mogoče dobiti (z enkratno integracijo) hitrost vozila in (z dvakratno integracijo) njegovo pot oz. trenutni položaj. Tako dobljene podatke npr. uporablja avtopilot. Ta na osnovi odmikov od zahtevane lege letala sproži ustrezno krmarjenje. Na tem temelji vztrajnostna navigacija (uporabljajo jo na letalih, podmornicah in balističnih raketah). V uporabi kot del letalskih instrumentov, posebej za umetni horizont, merilnik zavoja, žirokompas. Poleg tega se uporablja v žirostabilizatorjih za uravnavanje smeri ladij in letal ter nagiba vrtalnih ploščadi ali tankovskih cevi. V njih se vrti težka vrtavka (pri ladjah do 50 t) ali pa elektronsko vezje opazuje položaj ohišja žiroskopa in vrtavke in odmike odpravlja s servomehanizmom. Za stabilizacijo v eni ravnini skrbi žirostat (vrtavka je uležajena v eni ali dveh ravninah).
Dostopnost