termiti (Isoptera), v tropih in subtropih razširjen red žuželk, več kot 1700 vrst. Termite, ki so sorodni ščurkom, imenujemo tudi »bele mravlje« zaradi njihove svetle in blede barve telesa. Telesna zgradba je preprosta, obustni deli so grizala; razvoj je nepopolna metamorfoza; so rastlinojedci. Termiti živijo v združbah s kastami: kraljica (samica), kralj (samec), delavec in vojak (oba imata zakrnele spolne organe; vojaki imajo veliko glavo z močnimi čeljustmi). Termiti se skrivajo pred svetlobo in imajo radi toploto. Številne vrste si gradijo tudi do več metrov visoka in trdna nadzemna gnezda. Gnezda imajo rove za prezračevanje in zbiranje vode. Gradbeni material je slina. Pomešajo jo z zemljo ali svojimi lesnimi iztrebki. Termiti so slabi letalci. Med svatovanjem samci in samice zapustijo gnezdo. Po letu se spustijo na tla in odvržejo krila. Po parjenju si parček poišče prostor, nato pa ustvari novo kolonijo. Samčki ostanejo pri samički. Oboji živijo enako dolgo, včasih tudi 12 ali več let. Plodnost samic je neverjetna, saj naj bi nekatere odložile na dan tudi do 30.000 jajčec. Termiti so škodljivi predvsem za obdelan les; z njim se prehranjujejo; prebavo celuloze jim omogočajo enocelični bičkarji, ki živijo v njihovih prebavilih. V srednjo Evropo sta prišli dve vrsti škodljivih termitov.
Dostopnost