uzda,
1. konjeništvo: naglavni del vprežne opreme za konje; sestavljajo jo jermeni ali pasovi, v katere so vpeti brzda in vajeti; z njimi je mogoče med jahanjem in vožnjo usmerjati žival (delovna uzda). V hlevu se uporablja uzda brez vajeti in brzde (hlevska uzda ali oglavnik).

Sorodna gesla: krotilna uzda | povodec
2. pomorstvo: vrv za napenjanje jadra; pri večjih jadrih natezno silo navadno ojačijo s škripčevjem.

Sorodna gesla: jadro | škripčevje | takelaža | vzdolžno jadro


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek