infrardeče naprave, elektrooptične naprave za opazovanje predmetov, snemanje toplotnega sevanja ali prenos podatkov v infrardečem (IR) delu svetlobnega spektra. Ločimo dve skupini: 1. bližnja IR-svetloba ima le malo večjo valovno dolžino od rdeče (vidne) svetlobe. Ta del spektra uporabljajo za prenos podatkov (npr. daljinski upravljalniki), za merjenje razdalje (geodetski instrumenti, nekateri avtofokusni fotoaparati) ter za opazovanje v temi ali megli, pri katerem predmet osvetlijo z IR-svetlobo. Odbito svetlobo ojačijo in pretvorijo v vidno. Bližnja IR-svetloba ima pred vidno to prednost, da se v megli manj razpršuje oz. sipa; 2. daljna IR-svetloba je posledica toplotnega sevanja vseh teles. Njena valovna dolžina in sevalni tok sta odvisna od temperature telesa. Svetlobo prestreže občutljiva kamera in jo spremeni v vidno sliko, na kateri z različnimi barvami označi temperaturo na površini opazovanega telesa. Kamera ima vgrajenim hladilnik, ki odpravi napake zaradi lastnega sevanja kamere. Daljna IR-svetloba se uporablja za nadzor in varovanje objektov in v vojaških nočnih daljnogledih. Protiletalske rakete vsebujejo merilnik IR-sevanja, ki odkriva položaj letalskega motorja in vodi raketo proti letalu. IR-kamera je posebno pomembna v gradbeništvu: z njo dobijo termograme, tj. toplotne slike (termografija) stavb, ki prikazujejo mesta, kjer uhaja toplota.
Dostopnost