votlo steklo, vrsta steklenih izdelkov, ki jih dobijo z vpihovanjem zraka v staljeno stekleno maso. Pri starih postopkih (danes za umetno obrt) so zrak (skozi cev) vpihovali z usti, izdelek pa oblikovali z valjanjem ob modelni ploskvi (steklopihaštvo). Pri sodobnih industrijskih postopkih uporabljajo forme; vanje ulijejo staljeno maso, nato pa vanjo vpihajo curek zraka iz kompresorja. Steklo se stisne ob stene, hitro ohladi in dobi obliko forme (npr. steklenice, kozarci, vaze, posode). Votlo steklo je znano od antike. Izdelovali so ga v Egiptu in Feniciji (1500–1000 pr. n. š.), v rimskem cesarstvu je doživel tehnični in umetniški vrhunec (diatretsko steklo). Ohranjeno je votlo steklo Merovingov, ker so ga polagali na grobove (mdr. trobčasta čaša). V islamskih deželah so izdelovali drobne predmete, okrašene z emajlom (npr. svetilke v mošejah). Pomembno evropsko središče so bile od 13. st. Benetke (Murano). V Nemčiji sta pomembni obliki votlega stekla Römer (deloma z diamantno gravuro) in Humpen. Češko votlo steklo je znano po prevlekah in brušenem okrasju; to tehniko so uporabljali tudi v secesiji (É. Gallé, Daum).
Dostopnost