• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Saint Vincent in Grenadine (uradno ime Saint Vincent and the Grenadines), majhna srednjeameriška otoška država v Karibskem morju, v Zahodni Indiji, ki vključuje j. od Saint Lucie ležeči otok Saint Vincent in severni del Grenadine.

časovni pas srednjeevropski čas – 5 ur
površina 388 km2, največji otok S–J 29 km, V–Z 17 km
prebivalstvo 112.000, 289 preb./km2, letna rast 0,8 %, življenjska doba 75 let
glavno mesto Kingstown, 16.000 preb., 24 m nad morjem, v zalivu Kingstown Bay, na jz. strani Saint Vincenta
upravna razdelitev 6 okrajev
članstvo v organizacijah OZN (od 1980), Britanska skupnost narodov, OAS, CARICOM, AKP
uradni jezik angleški; pogovorna jezika sta kreolska angleščina in kreolska francoščina
denarna enota vzhodnokaribski dolar (oznaka XCD)


Naravne razmere
Saint Vincent je gorat otok v j. delu otoškega loka Malih Antilov, še delujoč ognjenik Soufrière visok do 1234 m; notranjost otoka je porasla s tropskim deževnim gozdom; na z. obali so številni zalivi in strmi skalnati klifi. Južno od otoka so Grenadine, niz vulkanskih otokov, mdr. Bequia Island (18 km2), Mustique Island (5 km2), Canouan Island (7 km2) in Union Island (8 km2). Na njihovih obalah so dolge plaže, večinoma s črnim peskom. Tropsko podnebje s povprečno mesečno temperaturo 25–27 °C blažijo sv. pasati. Padavin je od ok. 1500 mm na obali do več kot 3500 mm na privetrnih pobočjih gora (deževno obdobje maj–november).

Prebivalstvo
Tako kot na drugih otokih v Malih Antilih so večinsko prebivalstvo črnci in mulati, potomci afriških sužnjev (več kot 90 %); poleg njih so Indijci in nekaj belcev, predvsem britanskega rodu. V notranjosti živi še nekaj sto prvotnih indijanskih prebivalcev (Karibi). Najgosteje poseljen je j. del obale na glavnem otoku. Večina prebivalcev je protestantov (predvsem anglikanci in metodisti). Osnovno šolanje sicer ni obvezno, je pa brezplačno; nepismenih je 15 % prebivalcev.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1979 so otoki neodvisna demokratična parlamentarna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalno je njen vodja britanski vladar, ki ga zastopa domači generalni guverner. Zakonodajna oblast je dvodomni parlament, sestavljen iz 15 poslancev, izvoljenih za pet let, in 6 senatorjev, ki jih imenuje guverner. Predsednik vlade je iz vrst parlamentarne večine. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Gospodarski temelj majhne otoške države je kmetijstvo. Tradicionalni kmetijski pridelki so banane, maranta (škrob iz te rastline uporabljajo pri izdelavi papirja za tiskalnike), sladki krompir, kokosovi orehi; prispevajo precejšen del v izvozu. Za lastno prehrano pridelujejo poleg gomoljnic še povrtnine, arašide, koruzo in sladkorni trst; tudi živinoreja in ribištvo oskrbujeta samo domači trg. Majhna industrijska podjetja predelujejo domače pridelke; izdelujejo še tekstil, embalažo, plastiko in elektronske dele. Turizem se naglo razvija; vode okrog otokov Grenadine so znane kot tropski raj za jadralce. V Kingstownu je pristanišče za čezoceanske ladje. Letališče Arnos Vale je povezano z drugimi mednarodnimi letališči na karibskih otokih.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 316 mln. USD, 2820 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 10 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 64 %
uvoz (2000, ocena) 185,6 mln. USD
izvoz (2000, ocena) 53,7 mln. USD
zadolženost v tujini (2000) 167,2 mln. USD


Zgodovina
Otok Saint Vincent je verjetno odkril Kolumb 1493; do 1783, ko so otoki postali britanska kronska kolonija, sta se zanje prepirali Velika Britanija in Francija; od 1885 so bili del Zveze Privetrnih otokov; 1958–62 del Zahodnoindijske zveze in od 1969 Zahodnoindijskih pridruženih držav. Neodvisni so postali 27.10.1979. Od 1984 je bil predsednik vlade James Mitchell (Nova demokratska stranka). Marca 2001 je oblast prevzela Združena delavska stranka (premier Ralph Gonsalves).

Sorodna gesla: Grenadine | Kingstown | Privetrni otoki | Saint Vincent | Zahodnoindijske pridružene države


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek