knjiga, šivan ali lepljen spoj večjega števila listov ali zgibanih pol iz papirja, kartona, pergamenta ipd., popisanih, potiskanih ali praznih, opremljenih s platnicami. Predhodniki zdajšnje knjige so žgane glinaste ploščice Asircev in Babiloncev, knjižni zvitek, diptih in kodeks. Za zvitke se je praviloma uporabljal papirus, za kodekse pergament, šele v 14. in 15. st. ga je nadomestil cenejši papir. Za razmnoževanje so skrbeli pri Rimljanih in Grkih sužnji pisarji, v zgodnjem srednjem veku menihi, pozneje pa v obrtnih pisalnih delavnicah. V 15. st. so se kot prve tiskane knjige pojavile lesorezne knjige; ok. 1450 je J. Gutenberg z iznajdbo tiska s premičnimi svinčenimi črkami povzročil revolucijo v izdelavi knjig (inkunabula). Velik tehnični napredek v 19. st. (tiskanje), v 20. st. uvedba elektronskih postopkov.

Sorodna gesla: bibliofil | biblioman | črka | diptih | Gutenberg, Johannes | inkunabula | knjigoveznica | knjižni blok | knjižni zvitek | kodeks | lesorezna knjiga | papir | papirus | pergament | predpapir | tiskanje | vacat | znašanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek