febronianizem, cerkvenopravno oz. državnopravno reformno gibanje nemških katoliških teologov v 18. st. Utemeljilo ga je polemično delo trierskega pomožnega škofa J. N. von Hontheima (1763 izšlo pod psevdonimom Iustinus Febronius), ki je imelo kljub cerkveni prepovedi močan vpliv. Cilj febronianizma je bila večja samostojnost nemških škofov v odnosu do papeževih posebnih pravic, ki so jih izvajali nunciji, in do primata (episkopalizem) po zgledu galikanizma. Gibanje ni moglo prodreti.
Dostopnost