prevodnik, 1. fizika:snov, ki dobro prevaja toploto. Toplota prehaja skozi snov predvsem zaradi trkov gibljivih delcev: npr. v kapljevinah molekul, v kovinah pa prostih elektronov in vezanih ionov. Trki so pogostejši v delu snovi, ki ima višjo temperaturo. Delec, ki pri trku prejme energijo (in se pospeši), v hladnem delu snovi trči ob mirujoči delec in mu preda del energije. Dobri toplotni prevodniki so kapljevine in kovine, slabi pa trdne nekovinske snovi, ki imajo le malo prostih elektronov.
Sorodna gesla: superprevodnik | toplota | toplotna prevodnost2. elektrotehnika:snov z veliko električno prevodnostjo (oz. majhno električno upornostjo) ter zanemarljivo majhno induktivnostjo in kapacitivnostjo. Dobri električni prevodniki so srebro, zlato, baker, aluminij. Uporabljajo se za izdelavo kablov, s katerimi so povezani viri in porabniki električne energije. Nekatere neprevodne snovi (npr. silicij, germanij) je mogoče z dodajanjem primesi spremeniti v polprevodnike. Prevodnost snovi se spreminja s temperaturo: pri nekaterih se z naraščanjem temperature povečuje (NTK-upor oz. termistor), pri drugih pa pada (PTK-upor). Nekatere snovi v posebnih razmerah (nizka temperatura) postanejo superprevodniki.
Dostopnost