Tamuz (hebrejsko Tammuz), sumersko Dumuzi [‘pravi sin’], v sumerski mitologiji sprva pastir, ki so ga raztrgale divje zveri; pozneje ljubimec Inane (Ištar) in bog plodnosti; njegov odhod v podzemlje in vrnitev iz njega naj bi bila vzrok venenja in ponovne rasti vegetacije. Mit o Tamuzu so mdr. prevzeli Babilonci, pri Grkih pa se je ohranil v podobi Adonisa.

Sorodna gesla: Adonis | dema | Ištar | vegetacijski kult


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek