konkurenca [latinsko, ‘tekmovanje’],
1. splošno: tekma, tekmovanje; konkurirati, potegovati se z drugim za kaj, tekmovati s kom, komu delati konkurenco.

Sorodna gesla: hors concours
2. gospodarstvo: tekmovanje na trgu, običajno se razume v ožjem pomenu kot konkurenca med ponudniki v narodnem gospodarstvu. Pri prosti konkurenci je pot na trg popolnoma prosta, v resnici pa na podlagi pravnih predpisov (npr. lastninska pravica, pravice industrijske lastnine, omejitve pristopa na trg), naravnih omejitev, posebnih lastnosti in tudi individualnih dogovorov (kartel) obstaja le bolj ali manj omejena konkurenca, tako da se oblike trga bolj ali manj razlikujejo po številu ponudnikov in povpraševalcev na posameznem trgu. Konkurenca je popolna in homogena, ko je število ponudnikov veliko, ponujeno blago pa enako (klasični model popolne konkurence), nepopolna je, ko je število konkurentov majhno, in heterogena, ko se proizvodi razlikujejo po vrsti, kakovosti, ceni in spremljajočih storitvah, kot je sicer v navadi (teorija cen). Po liberalnih nazorih le prosta in popolna konkurenca omogoča optimalno oskrbo gospodarskih subjektov z dobrinami (maksimum blaginje) v tržnem gospodarstvu.

Oblike konkurence

povpraševalci ponudniki
veliko nekaj en sam
veliko popolna konkurenca oligopson monopson
nekaj oligopol dvostranski oligopol omejen monopson
en sam monopol omejen monopol dvostranski monopol


Sorodna gesla: dodatna dejavnost | fiziokracija | kartel | monopol | oligopol | segmentacija trga | teorija cen | trg | trg prodajalcev | tržna preglednost | tržni delež | tržno gospodarstvo
3. ekologija: tekmovanje več vrst živih bitij za isto dobrino (npr. tekmovanje rastlin za svetlobo); manj uspešni konkurenti propadejo.

Sorodna gesla: Gausejevo načelo | interferenca


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek