reflektor, 1. astronomija:zrcalni astronomski daljnogled, ki ima za objektiv (večinoma parabolično) konkavno zrcalo (glavno ali primarno zrcalo). Da bi lahko opazovali sliko vesoljskega telesa, ki jo da glavno zrcalo, je treba odbite žarke speljati iz cevi; I. Newton (1671) je uporabil elipsasto ravno zrcalo (sekundarno zrcalo), ki je odbilo shajajoče žarke skozi stransko odprtino v cevi; G. Cassegrain je uporabil (1672) hiperbolično konveksno zrcalo, ki je podaljšalo goriščno razdaljo, tako so šli odbiti žarki skozi središčno odprtino glavnega zrcala in oblikovali sliko za njim; v dolgogoriščnih sistemih coudé [francosko, ‘kolenasto upognjen’] vodijo žarke s štirimi ravnimi zrcali po deklinacijski in časovni osi v gorišče coudé, ki ima to prednost, da ostane kljub premikanju cevi daljnogleda vedno na istem mestu; zato so lahko npr. spektralni analizatorji postavljeni vedno na istem mestu v prostoru s stalno temperaturo.