materializem [latinsko], filozofsko-svetovni nazor, po katerem naj bi bila materialna stvarnost glede na duhovno (zavest) prvotna; nasprotno idealizem. Predhodniki materializma so bili že zgodnji grški misleci, ki so svet omejili na materialna načela (Demokrit). Materializem v pravem pomenu besede pa je bil mogoč šele v novem veku (razlikovanje med materialno in duhovno substanco; R. Descartes); v skrajno mehanicistični obliki (mehanicizem) je nastal v francoskem razsvetljenstvu 18. st. (J. O. de Lamettrie, P. H. D. von Holbach idr.). Še zdaj si njihovi privrženci prizadevajo življenjske procese (npr. evolucijo), pa tudi individualno psiho, zreducirati na kemične in fizikalne spremembe. Ob soočenju z nemškim idealizmom je nastal Feuerbachov, predvsem pa Marxov in Engelsov materializem. Marx je poskušal preseči radikalno nasprotje med materijo in zavestjo tako, da je človekovo zgodovinsko in družbeno eksistenco povezal z delom (dialektični materializem, historični materializem). Ta oblika materializma je svetovnonazorska podlaga komunizma. – V profanem pomenu označuje materializem tudi razumevanje, da so materialne vrednote nad duhovnimi.