mladinsko gibanje v svetu, prve organizacijske zametke gibanja lahko najdemo v študentskem okolju, v evropskih državah že v srednjem veku, posebej pa od konca 18. st. (študentska društva in zveze); mladino so od začetka 19. st. združevala telovadna in športna društva z močnim vzgojnim oz. nacionalnim poudarkom; med prve cerkvene organizacije za mladino sodita npr. angleška Krščanska zveza mladih ljudi (Young Men's Christian Association, YMCA; ustanovljena 1844) in nemška Mladeniška zveza (Jünglingsverein; ustanovljena 1847). Od konca 19. st. je mladinsko gibanje v svetu institucionalizirano predvsem v podmladkih verskih organizacij in političnih strank, zaradi starostnih in zakonskih omejitev deloma tudi ilegalnih; posebej dejavne so bile delavske mladinske organizacije; 1907 so se povezale v mednarodno konfederacijo in se med prvo svetovno vojno (1915) sestale na protivojno usmerjeni konferenci na Dunaju; odraz protestništva meščanske mladine je bilo od 1900 npr. spontano nemško mladinsko gibanje. Politično razcepljenost organiziranega mladinskega gibanja v svetu so poskusili preseči svetovni mladinski kongresi in svetovni mladinski mirovni kongresi (1932 in 1936). Po drugi svetovni vojni se je povečalo število mednarodnih in svetovnih mladinskih zvez, pogosto jasno ločenih po idejno-političnih kriterijih; združevalno so delovale in še delujejo stanovske in interesne zveze; vidno vlogo je posebej v razvitem delu sveta odigralo študentsko gibanje v 60. letih 20. st.; veliko mladih sodeluje v mirovnem gibanju, prizadevanjih za zaščito okolja ipd. V Sloveniji so analogije z mladinskim gibanjem v svetu številne; posebnost so bili mdr. nadstrankarski preporodovci pred prvo svetovno vojno ter živahna dejavnost kmečke mladine tik pred drugo svetovno vojno in med njo. V obdobju enopartijskega sistema se je ustvarjalnost mladih v večji meri izražala v kulturnih, raziskovalnih in rekreativnih društvih; občasno študentsko gibanje in demokratiziranje uradne mladinske organizacije sta naznanjala družbene spremembe (1990).