ekstaza [grško, ‘biti zunaj sebe’], stanje duševne vznemirjenosti, pogosto religiozno določeno; kaže se kot povečana zmožnost čutnega odzivanja ali pa kot popolna neobčutljivost za dražljaje iz okolja, velikokrat tudi v stopnjevani motoriki ali pa popolni pasivnosti. Ekstazo opisujejo kot nadvse osrečujoče, včasih tudi zastrašujoče doživetje stapljanja jaza z božanstvom (novoplatonizem, mistika) ali z univerzumom, kot preseženje meja telesnosti. Ekstatična stanja so lahko tudi psihopatološki pojavi, npr. omama po zaužitju nekaterih drog, ali delno, verjetno na podlagi sugestije, pri magično-kultnih praksah (šamanstvo).

Sorodna gesla: bakhanti | mistika | novoplatonizem | post | šamanstvo | teurgija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek