Amazonka (Rio Amazonas [∼ amazónas]), najdaljša reka v Južni Ameriki in najbolj vodnata reka na svetu, z velikanskim porečjem (7,2 mln. km2, od tega 4,8 mln. km2 v Braziliji); nastane z združitvijo povirnih rek Río Marañón in Río Ucayali iz perujskih Andov, teče skozi ogromna, deloma močvirna območja tropskega deževnega gozda Amazonije (od brazilske meje do izliva Ria Negra vzhodno od Manausa se imenuje Solimões) in se v treh glavnih rokavih izliva v Atlantski ocean; 6437 km, od tega ok. 3600 km v Braziliji, plovna 3100 km, na ustju široka ok. 250 km. Več kot 200 pritokov, od tega 18 dolgih 1500–3600 km; najpomembnejši z leve Río Putumayo, Rio Japurá, Rio Negro (z bifurkacijo prek reke Brazo Casiquiare povezan z Orinokom), z desne Rio Juruá, Rio Purus, Rio Madeira, Rio Tapajós, Rio Xingu, Rio Tocantins; celotna dolžina plovnih rek 50.000 km. Do Manausa lahko priplujejo morske ladje z nosilnostjo do 5000 t, do Iquitosa z nosilnostjo 3000 t. Plimovanje sega 700 km po reki navzgor, vse do Óbidosa, morska voda ne vdira v reko. Amazonko je po vsej dolžini prvi preplul Španec F. de Orellana (1541/42; od Z proti V, izhodišče Río Napo v Ekvadorju).
Dostopnost