ljudska glasba, glasba podeželskih in mestnih nižjih plasti (kmetov, obrtnikov, trgovcev, delavcev), nastala pri delu, praznovanju in drugih življenjskih okoliščinah, ki odsevajo v ljudskem plesu in ljudski pesmi. Je nasprotje umetni glasbi, saj ne nastaja po pravilih glasbene teorije, ampak po izročilnih vzorcih, ki jih iz roda v rod preoblikujejo nadarjeni posamezniki, skupnost pa jih sprejme za svoje. Za ljudsko glasbo je bolj ali manj značilna improvizacija, opredeljena z načeli, ki veljajo za posamezne zvrsti, načine petja in igranja. V sodobnosti je glasbena industrija njene vzorce skomercializirala (narodna oz. narodnozabavna glasba).
Dostopnost