München [mínhən], mesto v Nemčiji, glavno mesto zvezne dežele Bavarska, na obeh bregovih reke Isar, na obrobju alpskega predgorja, 518 m nad morjem (najvišje ležeče nemško mesto), 1,2 mln. preb. Slikovito mesto (stavbe v gotskem, renesančnem, baročnem, klasicističnem slogu), Petrova cerkev z zvonikom, imenovana Stari Peter (Alter Peter), Marijina cerkev (opečna gotika, 1468–88), stara mestna hiša (14./15. st.), Stari dvor (13. st.), nova mestna hiša (1867), cerkev sv. Mihaela (1583–97, najpomembnejši sakralni objekt nemške renesanse, grobnica Wittelsbachov), številne druge cerkve, rezidenca s parkom (16.–19. st.), znamenita ulica Ludwigstraße v klasicističnem slogu. München uživa sloves mesta umetnosti in kulture zaradi številnih kulturnih ustanov, mdr. Bavarske deželne opere (narodno gledališče, obnovljeno 1963), več gledališč (mdr. F. de Cuvilliés), Stare in Nove pinakoteke, Bavarskega narodnega muzeja, rezidenčne zakladnice, gradu Nymphenburg. Sedež bavarske deželne vlade, deželnega zbora (v Maximilianeumu), sedež številnih državnih in deželnih uradov. Sedež nadškofije München in Freising. Največja nemška univerza (Ludwig-Maximilians-Universität, ustanovljena 1472 v Ingolstadtu, 1826 prenesena v München), tehnična univerza (ustanovljena 1872), Bavarska umetniška akademija (ustanovljena 1759), številne visoke šole, več inštitutov (Inštitut Maxa Plancka), Bavarska državna knjižnica (več kot 7 mln. knjig), glavni državni arhiv idr. Turistično mesto (ok. 6,5 mln. prenočitev na leto) predvsem zaradi ugodne lege in številnih prireditev (razstave, sejmi, operni festivali, Oktoberfest); prizorišče letnih olimpijskih iger 1972. Letališče Riem do 1992, danes novo letališče med Erdingom in Freisingom. Po 1945 se je zelo razvila industrija, predvsem predelovalna, München je največje industrijsko središče Bavarske (več kot 300.000 zaposlenih, veliko dnevnih migrantov). Velika elektrotehnična podjetja (Siemens, AEG), avtomobilska, strojna industrija (BMW, MAN), založbe, pivovarne; številna veleposlaništva in konzulati.
Zgodovina: za ustanovitelja Münchna velja Henrik Lev, ki je freisinški most z mitnico na pomembni solni cesti iz Bad Reichenhalla v Augsburg premaknil po Isarju navzgor do samostanske naselbine Munichen (‘pri menihih’). 1255 je München postal prestolnica zgornjebavarske delne vojvodine, ki so ji vladali Wittelsbachi, v začetku 16. st. glavno mesto združene vojvodine. Pod oblastjo vojvode Viljema V. in volilnega kneza Maksimilijana I. je bil središče protireformacije in hkrati središče živahnega kulturnega življenja (O. di Lasso). V 19. st., za časa kralja Ludvika I., je zaslovel kot evropsko mesto umetnosti; v cesarskem obdobju se je naglo povečalo število prebivalcev (s 170.000 prebivalcev 1871 na 590.000 prebivalcev 1910). 7.11.1918 je bila v Münchnu razglašena republika (novembrska revolucija). Po umoru K. Eisnerja so izbruhnili hudi spopadi; novembra 1923 Hitlerjev prevrat.
Dostopnost