sindikalizem [grško], smer v delavskem gibanju; začela se je v Franciji, velik vpliv pa si je zagotovila v romanskih državah. Cilj sindikalizma: s sindikalno organizacijo in sindikalnimi oblikami boja ustvariti socialistično družbo, v kateri bi bili lastniki proizvajalnih sredstev zadružno organizirani delavski sindikati (delavsko samoupravljanje). Osnove sindikalizma so predvsem ideje P.-J. Proudhona in M. A. Bakunina. Najpomembnejša predstavnika sindikalizma sta bila Fernand Pelloutier, Hubert Lagardelle; deloma tudi G. Sorel. Sindikalizem je imel sprva predvsem revolucionarno naravo in je nameraval svoje cilje doseči z »neposredno akcijo«, tj. z bojkoti, demonstracijami, sabotažami in stavkami. Tako kot preostalo socialistično gibanje se je tudi sindikalizem razcepil v reformistično (socialdemokratično) in radikalno revolucionarno krilo (anarhosindikalizem). Vpliv sindikalizma se kaže npr. v organizaciji delavskih svetov v nekdanji Jugoslaviji. Ideje sindikalizma sta – samo po imenu – deloma uporabila tudi italijanski in španski fašizem.
Dostopnost