univerzalije [latinsko],
1. filozofija: v sholastični filozofiji (sholastika) splošni pojmi (ideje, pojmi o bistvu in rodovni pojmi, pravila, kategorije, vrednosti, ontološka načela). T. i. spor o univerzalijah je nastal že v zgodnji sholastiki, in sicer ob vprašanju, ali imajo univerzalije samostojno eksistenco zunaj posameznih stvari in pred njimi (pojmovni realizem; glavna predstavnika J. S. Eriugena, Anzelm Canterburyjski), ali so v sebi resnične le v povezavi s posameznimi stvarmi (zmerni realizem; glavna predstavnika: Albert Veliki, Tomaž Akvinski), ali pa so le rezultat abstrakcije (nominalizem; glavna predstavnika: Roscelin iz Compiègna, W. of Ockham).

Sorodna gesla: Abelard, Peter | Albert Veliki | Anzelm Canterburyjski | Eriugena, Janez Scot | Gilbert de la Porrée | nominalizem | Ockham, William of | Roscelin iz Compiègna | sholastika | Tomaž Akvinski
2. jezikoslovje: lastnosti, ki se pojavijo v vsakem naravnem jeziku, torej niso omejene na posamezen jezik; tako ima npr. vsak jezik slovnični sistem.

Sorodna gesla: naravni jezik
3. psihologija: vedenjske oblike, ki se pojavljajo pri vseh ljudeh v enakih situacijah, imajo enak pomen, so enako razumljene in povzročijo enako reakcijo, npr. smeh, jok.

Sorodna gesla: izraz


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek