obalno rastlinstvo, rastlinske združbe na zaslanjenih, a z drugimi mineralnimi snovmi revnih tleh, ki so pogosto zamočvirjena ali občasno poplavljena ter izpostavljena delovanju vetra; peščena in zamuljena morska obrežja. Prilagoditve rastlin na rastišče: polegla razrast, npr. pri danski žličnici (Cochlearia danica); majhni ali zakrneli listi, pogosto mesnati (sukulenca), npr. osočnik; prilagoditve pred izgubo vlage: dlakavi listi, npr. polsteni repuh (Petasites spurius). Na sipinah rastejo trave (npr. sipinski oves), ki preživijo občasno zasutje s peskom, s podzemeljskimi pritlikami pa utrjujejo tla in omogočajo naseljevanje drugih rastlin (npr. obmorska možina). Skalno obalo porašča grmičevje (črni trn, bodičasti šipek). Na obali Baltskega morja prerašča peščene sipine redek borov gozd, tropska močvirna obrežja pa mangrove.
Dostopnost