Ur (sumersko Urim), zdaj razvaline Tell Muqajir v Iraku, staro mesto v j. Babiloniji, sz. od Basre. Najstarejši predsumerski naselbinski ostanki segajo v 5. tl. pr. n. š. Prvi razcvet ok. 3000; 2600–2000 pr. n. š. je Ur v političnem in religioznem smislu najpomembnejša mestna država Sumercev (tri dinastije). Proti koncu 3. tl. središče novosumerske države (»tretja dinastija iz Ura«). Ko ga je ok. 2000 razrušil Elam, je izgubil politični pomen, vendar pa je poleg mesta Haran ostal osrednje kultno mesto luninega božanstva Nana (babilonsko, ‘sin’). Pomembno pristanišče. V predsumerskih plasteh so ugotovili naplavino, ki je dokaz krajevne prazgodovinske povodnji. Nekdaj so jo razlagali kot vesoljni potop, ki se pojavlja kot mit po vsej Mezopotamiji, z novo razlago pa ga srečamo tudi v Stari zavezi. Tam velja Ur tudi za rojstno mesto Abrahama.

Sorodna gesla: Abraham | Asirija | Basra | Elam | Eridu | Kare | Sumerci | vesoljni potop


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek