venec,
1. splošno: obroč, spleten iz cvetja, vej, zelenja.
2. meteorologija: koncentrični barvni krogi okoli Sonca in Lune, redkeje tudi okoli svetlih zvezd. Krogi (največ štirje) imajo navidezen polmer le nekaj kotnih stopinj in po tem se venec loči od hala. Nastaja zaradi uklona svetlobe ob vodnih kapljicah ali ledenih kristalčkih gostejših prosojnih oblakov v visokih plasteh troposfere.

Sorodna gesla: avreola | halo | troposfera
3. botanika: venčni listi, notranji, navadno izrazito obarvan krog listov pri cvetu.

Sorodna gesla: cvet
4. tehnika: zunanji obroč rotacijskega telesa. Kolesni venec (platišče) na kolesih cestnih vozil je namenjen pritrjevanju zračnice. Zobati venec je zunanji del zobnika, na katerem so zobci, lopatični venec je zunanji del turbine, na katerega so pritrjene lopatice. Tekalni venec pri tirnih vozilih preprečuje iztirjenje koles s tračnic.

Sorodna gesla: platišče | turbina | zobnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek