uniatske Cerkve (združene Cerkve),
1. katoliška Cerkev: skupine v vzhodni Cerkvi, ki so priznale papežev primat, ohranile pa svoje obrede, cerkveni jezik in cerkvenopravna krajevna izročila; razlikujemo pravno med seboj neodvisne veje bizantinskega (cerkveni jeziki: grški, cerkvenoslovanski, romunski, arabski), armenskega, zahodnosirskega, vzhodnosirskega in aleksandrijskega obreda.

Sorodna gesla: liturgija | primat | unija | vzhodna Cerkev
2. evangeličanska Cerkev: 1) razl. združitve Cerkva in misijonov enake ali razl. konfesije na regionalnem ali nacionalnem območju, predvsem v Afriki in Aziji od začetka 20. st. 2) po 1817 nastale deželne Cerkve v Nemčiji s pridruženo luteransko in reformirano veroizpovedjo.

Sorodna gesla: ekumensko gibanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek