gon po moči (nemško Machttrieb), prizadevanje posameznika, da se v svojem okolju uveljavi in prevlada; v filozofiji ga je predvsem F. Nietzsche razglasil za temeljno potezo ustvarjalnega človeka; psihološko ga razume kot posledico splošnega stremljenja k učinkovitemu spopadanju z okoljem (storilnostni motiv), kot stremljenje k premoči zaradi občutka manjvrednosti, sodobna psihologija motivacije pa kot razl. izražene osebnostne značilnosti, da oseba hoče in zna vplivati na druge (motiv moči).

Sorodna gesla: motivacija | nagon | Nietzsche, Friedrich


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek