1. Worms [vórms], mesto v Nemčiji, v zvezni deželi Porenje-Pfalz, na levem bregu Rena, 81.000 preb.; srednjeveška arhitektura: romanska stolnica s štirimi stolpi (11./12. st., gotski prizidki), romanski cerkvi sv. Andreja (12./13. st., s samostanskimi poslopji od 1927 muzej mesta Worms) in sv. Martina (12./13. st.), poznoromanska Magnusova cerkev (prvotno karolinška), gotska cerkev Naše ljube Gospe (1310–1465), cerkev sv. Trojice (1725); Kunsthaus Heylshof (1884, razl. zbirke); ena najstarejših judovskih skupnosti v Nemčiji (prve omembe 1031), sinagoga (12. st., 1938 porušena, 1961 obnovljena), judovsko pokopališče od 11. st. Mestni arhiv, knjižnica; pristanišče ob Renu, kemijska, pohištvena, strojna industrija.
Zgodovina: naselbina že v mlajši kameni dobi. V času Avgusta so keltsko Borbetomagus (latinizirano Vormatia), postojanko na meji z ozemljem svobodnih Germanov, zasedle rimske garnizije. Kelte so v 1. st. spodrinili germanski Vangioni (Civitas Vangionum, današnje ime šele od 771). Od 4. st. sedež škofije. V prvi polovici 5. st. glavno mesto Burgundije. V investiturnem boju je Worms podprl Henrika IV., zato je postal svobodno mesto in dobil pomembne pravice; trgovske zveze z Benetkami, Kölnom, Spodnjim Porenjem, številni deželni zbori (wormški konkordat, wormški edikt). 1689 so ga razdejali Francozi. Pod francosko oblastjo (1797–1814) nazadoval. 1816 pripadel nadvojvodini Hessen, v 19. st. spet doživel gospodarski razcvet. Od 1946 spada v zvezno deželo Porenje-Pfalz.
Dostopnost