1. topos [grško, ‘kraj’], množina topoi, za obravnavanje neke teme primeren pojem, vidik.
Sorodna gesla: tema | topika2. topos, tradicionalni miselni in izrazni obrazec, ki je v razl. književnih zvrsteh od antike do 18. st. (delno tudi dlje) zavzemal vsakič posebno mesto (npr. kraj poželenja, locus amoenus, v bukolskem pesništvu).
Dostopnost