1. Andrássy [óndraši], Gyula (Julius) starejši, grof, avstro-ogrski državnik, *3.3.1823 Košice, †18.2.1890 Volosko (Istra); zaradi udeležbe v madžarski vstaji 1848/49 obsojen na smrt, izganstvo, 1857 pomiloščen; s F. von Deákom je 1867 odločilno prispeval k avstro-ogrski nagodbi, 1867–71 ogrski ministrski predsednik, 1871–79 avstro-ogrski zunanji minister. Zaradi »slovanske nevarnosti« zagovarjal dualizem, nasprotoval Hohenwartovim načrtom ureditve ustavnega položaja dežel češke krone in v zunanji politiki tudi uničenju Turčije. Zaman je 1871 skušal pridobiti O. Bismarcka za nemško-avstrijsko zvezo kot protiutež Rusiji; 1872/73 na Bismarckov predlog privolil v zvezo med Nemčijo, Avstro-Ogrsko (avstro-ogrska monarhija) in Rusijo (zveza treh cesarjev); po prodoru Rusije na Balkan v rusko-turški vojni 1877/78 je ostala le še zveza med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Andrássyjeva privolitev v aneksijo Bosne in Hercegovine (berlinski kongres) je v obeh delih avstro-ogrske monarhije sprožila nasprotovanje in Andrássy je moral odstopiti.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | avstro-ogrska monarhija | berlinski kongres | Bismarck, Otto | Deák, Ferenc von | dualizem | Madžarska | zveza treh cesarjev
2. Andrássy, Gyula (Julius) mlajši, grof, madžarski državnik, sin G. Andrássyja starejšega, *30.6.1860 Töketerebes, †11.6.1929 Budimpešta; 24.–31.10.1918 zadnji avstro-ogrski zunanji minister; 28.10. antanti ponudil separatni mir, oktobra 1921 sodeloval pri drugem poskusu vrnitve kralja Karla na Madžarsko.

Sorodna gesla: antanta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek