umetne snovi (plásti), organske snovi, ki nastanejo s pretvorbo naravnih snovi ali kemijsko sintezo organskih surovin. Sestavljene so iz makromolekul z molekulsko maso pribl. 104–107. Razlikujemo dve skupini umetnih snovi: 1. termoplasti se s segrevanjem zmehčajo in jih lahko (večkrat) preoblikujejo in varijo; 2. duroplaste oblikujejo pri zvišani temperaturi (z iztiskavanjem ali brizganjem), po ohladitvi pa zaradi premreženja molekul ostanejo trdni in togi.
Tehnični izdelki iz umetnih snovi navadno vsebujejo veziva, ki določajo njihove mehanske lastnosti (trdnost, elastičnost) in (poceni) polnila, ki ne vplivajo na lastnosti izdelka, zmanjšajo pa njegovo ceno.
Medtem ko so lastnosti naravnih snovi pogosto odvisne od nepredvidljivih naravnih vplivov, imajo umetne snovi natančno določene lastnosti, ki jih lahko uravnavajo med proizvajalnim postopkom (umetne smole).
Umetne snovi pridobivamo že več kot 100 let; sprva so jih izdelovali s kemijsko predelavo naravnih snovi (npr. pridobivanje celulozne vlaknine iz lesa), pozneje pa s kemijskimi reakcijami (sintezo) organskih surovin (npr. nafte, zemeljskega plina, premoga, zraka, vode, apna in kamene soli):
I. spremenjene naravne snovi, med katerimi so najstarejši celuloid (1872), acetilna celuloza, vulkanizirano vlakno, celofan, Galalith®;
II. polikondenzati so pridobljeni s polikondenzacijo surovin, ki so jih nekdaj dobili iz katrana črnega premoga. Postopek lahko poljubno upočasnijo ali ustavijo in dobijo razl. reakcijske produkte: 1. fenolne smole iz fenola ali krezola in formaldehida, iz njih pa dobijo surovine za lake ter veziva za trde vlaknene plošče (bakelit) in iverice. Z dodajanjem polnil (lesna in mineralna moka) izdelujejo armaturne plošče, ohišja radijskih, telefonskih aparatov idr. Uporabljajo jih za prepojevanje papirja, tekstilnih ali lesenih trakov; tako dobijo npr. bakelitni papir (npr. Resopal®) ter trdne tkanine in lesnine za zobnike, dele električnih strojev (Novotex®, Pagholz®); 2. aminoplasti (sečninske in melaminske smole) so podobni, a brezbarvni in barvno obstojni; 3. silikoni vsebujejo silicij in so odporni proti visokim temperaturam. Izdelujejo jih iz kremenovega peska, premoga in klora. Iz njih dobijo olja, masti, silikonski kavčuk, silikonske smole, maziva, impregnacijske snovi, mehke gumaste mase za tesnjenje, izolacijske in za temperaturo neobčutljive lake; 4. poliestri: nasičeni s ftalno kislino in glicerolom za lake (npr. za pohištvo); iz tereftalne kisline in etilenglikola dobijo kemična vlakna (Trevira®, diolen) in folije (Hostaphan®); nenasičeni kot smole za vlivanje, za ojačenje steklenih vlaken (laminati); uporabljajo jih v elektrotehniki, za karoserije, čolne, manjše ladje in letala idr.; 5. poliamidi (Ultramid®, Durethan®) so termoplastični, odporni proti obrabi; za tekstilna vlakna (npr. najlon, perlon), ščetke, mreže, zobnike; 6. polikarbonati (Makrolon®, Lexan®) so polimerizirani iz estrov ogljikove kisline; so nestrupeni, mehansko trdni ter odporni proti kislinam in zvišani temperaturi. Uporabljajo se v elektrotehniki (akumulatorji, izolatorji);
III. poliadukti so pridobljeni s poliadicijo številnih reakcijsko sposobnih skupin (dioli, izocianati): 1. epoksidne smole (Epikote®, Araldit®) za lake, lepila (npr. za kovine) in smole za ulivanje; 2. poliuretani za kakovostne lake (laki DD, Desmodur®, Desmophen®), za penaste mase za obloge, blazine, tesnjenje (Moltopren®);
IV. polimerizati nastanejo iz nenasičenih ogljikovodikov s polimerizacijo: 1. polietilen (Hostalen G®, Lupolen®, Trolen®) je podoben vosku, brez vonja in okusa, oblikujejo segretega z brizganjem (rezervoarji, posode, plošče, cevi in folije); 2. polifluorolefini (Teflon®) so kemično in temperaturno zelo odporni (za prevleko posod, aparatov); 3. polistiren je produkt stirena (Trolitul®, Vestyron®) z razl. lastnostmi (odvisno od dodanih kopolimerov in mehčal): uporablja se za igrače, podnožja elektronk, telefonske aparate, tuljave, za trdne izolacijske pene (stiropor) in plovce; 4. polimetilmetakrilati (pleksisteklo, rezartsteklo) so prozorni, nelomljivi in se dobro oblikujejo (zasteklitve, svetila, modeli); 5. polivinilklorid, oznaka PVC (Trovidur®, Hostalit®, Vinoflex®), se dobro oblikuje in vari (izdelava aparatov in rezervoarjev); 6. polibutadien: nekateri od njegovih kopolimerov so odporni proti bencinu in obrabi (tesnila, dušilniki, rezervoarji, lepila). Z mešanjem z drugimi umetnimi snovmi (PVC, PE) dobijo gradiva, zelo odporna proti temperaturi (rolete); 7. polipropilen, eden od poliolefinov (Hostalen PP®), je zelo odporen proti vsem topilom; je umetna snov z najmanjšo gostoto (0,905 g/cm3).
Umetne snovi uporabljajo zdaj v skoraj vseh industrijskih panogah. V nasprotju s kovinami so izdelane iz poceni surovin, za njihovo predelavo porabijo manj energije. Imajo majhno gostoto (ok. 1,5 g/cm3), lahko jih je preoblikovati oz. obdelovati tudi pri nizkih temperaturah. Tehnike predelave in obdelave so mdr. mešanje, ekstrudiranje, litje, tlačno litje, stiskanje, kalandriranje, preoblikovanje, oblikovanje s pihanjem, rotacijsko oblikovanje in centrifugalno litje.
Zaradi hitrega naraščanja proizvodnje, velike obstojnosti (na deponijah tudi po več desetih letih ne razpadejo) in ne popolnoma znanega vpliva na okolje jim posvečajo vse več pozornosti tudi na področju varstva okolja. Z reciklažo in razvojem novih, okolju neškodljivih umetnih snovi skušajo odpraviti te pomanjkljivosti.
Največji proizvajalci umetnih snovi na svetu so ZDA, Nemčija in Japonska. Svetovna proizvodnja umetnih snovi na leto je pribl. 60 mln. t. Največ izdelajo termoplastov.

Običajne oznake za umetne snovi (po DIN 7728)

oznaka ime
ABS akrilonitrilbutadienstiren
AMMA akrilonitrilmetilmetakrilat
CA celulozni acetat
CAB celulozni acetobutirat
CF krezol-formaldehid
CMC karboksimetilceluloza
CS kazein
DAP dialilftalat
EC etilenceluloza
EP epoksid
EPS ekspandirajoči polistiren
EVA etilen-vinilacetat
EVAL etilen-vinilalkohol
FEP tetrafluoroetilenheksafluoropropilen
HDPE polietilen velike gostote (trdi PE)
MBS metilmetakrilat-butadien-stiren
MC metilceluloza
MF melamin-formaldehid
PA poliamid
PA 6 polimeri iz ε-kaprolaktama
PA 66 polikondenzat iz heksametilendiamina in adipinske kisline
PAN poliakrilnitril
PB polibuten
PBTP polibutilentereftalat
PC polikarbonat
PCTFE poliklortrifluoroetilen
PE polietilen
PEC klorirani polietilen
PEP etilen-propilen
PETP polietilentereftalat
PF fenol-formaldehid
PI poliamid
PIB poliizobutilen
PMMA polimetilen-metakrilat
POM polioksimetilen, poliacetal
PP polipropilen
PPO polifenilenoksid
PPS polifenilensulfid
PS polistiren
PTFE politetrafluoroetilen
PUR poliuretan
PVAC polivinilacetat
PVAL polivinilalkohol
PVC polivinilklorid
PVCC klorirani polivinilklorid
PVDC polivinilidenklorid
PVDF polivinilidenfluorid
PVF polivinilfluorid
PVK polivinilkarbazol
PVP polivinilpirolidon
SAN stiren-akrilnitril
SB polistiren z elastomerom, spremenjen na podlagi butadiena
SI silikon
SMS stiren-α-metilstiren
UF sečninski formaldehid
UP nenasičeni poliester


Umetne snovi in umetne smole, pridobljene s polikondenzacijo in poliadicijo

ime monomera(-ov) ime polimerov trgovsko ime (blagovne znamke) uporaba
tereftalna kislina in etilenglikol polietilentereftalati Diolen, Terylene, Trevira umetna vlakna za materiale za tekstil, embalažo
ftalna kislina in glicerol na različne načine spremenjene alkidne smole Glyptal, Beckosol, Icdal, Alftalat laki, izolacijski material, lepila, zalivne snovi, tiskarske barve
adipinska kislina in heksametilendiamin poliamidi Nylon 66, Ultramid, Durethan, Rilsan, Sustamid, Trogamid, Aeternamid tekstilna vlakna, deli aparatov za elektrotehniko in strojegradnjo, drsni ležaji, zobotehnični predmeti
ε-aminokapronska kislina kaprolaktami Perlon umetna vlakna za tekstil
fenol in formaldehid fenolne smole Bakelit, Dekorit, Alberit, Trolitan, Geax, Ferrozell, Pertinax, Trolitax, Durcoton, Novotex, Resitex gospodinjski predmeti, električni izdelki, zobniki, puše, drsni ležaji
melanin in formaldehid melaninske smole Resopal, Maprenal, Albamit, Ultrapas snovi za stiskanje in oblaganje, lakirne smole, rezervoarji
bisfenol A in fosgen polikarbonati Makrolon, Makrofol, Lexan gospodinjski predmeti, deli aparatov, folije
večvalentni alkoholi in večvalentne karboksilne kisline poliestri Leguval, Palatal, Vestopol, Durapol, Fibron, Lamilux prozorni laki, premazi, ohišja, obloge, rezervoarji, valovite plošče, karoserije, ladijski trupi, drogovi za antene
etilendiklorid in natrijev polisulfid tioplasti Thiokol, Thiogutt, Perdurene izolacijski materiali, oplaščenje kotlov in cevovodov
diizocianati in dvovalentni alkoholi poliuretani Durethan U, Moltopren, Urepan ležaji, zobniki, deli električnih naprav


Umetne snovi, pridobljene s polimerizacijo

ime monomera(-ov) ime polimerov trgovsko ime (blagovne znamke) uporaba
etilen polietilen Vestolen, Hostalen, Lupolen, Supralen gospodinjski predmeti, folije, ležaji, zobniki, vijačni spoji
propilen polipropilen Hostalen PP, Luparen, Vestolen P vlakna, folije, plastenke, brizgalke
izobutilen poliizobutilen Oppanol lepila, izolacijski materiali
vinilklorid polivinilklorid Vestolit, Hostalit, Trovidur, Vinidur, Vinnol, Vinoflex izolacijski materiali, plastenke, cevi, ventili, pipe, deli aparatov in strojev
akrilnitril poliakrilnitril Dralon, Orlon umetna vlakna, izolacijski materiali
vinilacetat polivinilacetat Mowilith laki, lepila
metakrilat polimetilmetakrilati Plexiglas, Plexigum optične naprave, avtomobilska stekla
stiren polistiren Vestyron, Luran, Trolitul, Hostyren, Styropor (penjeni) igrače, instalacijski materiali, gospodinjski predmeti, penaste snovi
trifluoromonokloroetilen politrifluoromonokloroetilen Hostaflon C2 izolacijski materiali, tesnila, deli aparatov
tetrafluoroetilen politetrafluoroetilen Teflon, Fluon, Hostaflon obloge za posode za peko, ležaji, tesnila, membrane, armature za kemijsko industrijo
vinilidenklorid polivinilidenklorid Vestan, Diofan materiali za embalažo, folije
formaldehid poliacetali Acetal, Delrin, Dynal, Hostaform ležaji, vijaki, jermenice, zobniki, drsni deli, armature
etilenoksid (propilenoksid) epoksidi Diverrit E, Glasotex E, Verrodur E tiskana vezja, izolacijski deli, proti vlagi
akrilnitril in butadien in stiren akrilonitril-butadien-stiren (ABS-polimeri) Novodur, Terluran, Tronal okrasni deli za motorna vozila, ohišja, strojni deli


Sorodna gesla: ABS | acetatna vlakna | acetilna celuloza | aditivi | akrilnitril | alilna skupina | alkeni | alkidne smole | alkiliranje | aminoplasti | bakelit | bakelitni papir | borov nitrid | brizgani liv | celofan | celuloid | DD | Delrin® | Desmodur® | Desmophen® | diolen | Durcoton® | Duretan® | duroplasti | epoksidne smole | estri poliakrilne kisline | Eternamid® | etilen | etilenoksid | fenol | fenolne smole | Fluon® | folija | formaldehid | formanje z vpihovanjem | Galalith® | Geax® | Hostaflon® | Hostaform® | Hostalen® | Hostalit® | izocianati | kemična vlakna | kemijska sinteza | kemijska tehnologija | kokonski postopek | kovinska mila | krezoli | lak | laminati | lestveni polimeri | Luran® | makromolekule | maziva | mehčala | najlon | novolaki | oblikovanje z brizganjem | Palatal® | Palatinol® | papir | pena | perlon | plastična masa | pleksiguma | pleksisteklo | pod | poliacetali | poliadicija | poliadukti | poliakrilamidi | poliakrilnitrili | poliamidi | polibenzimidazoli | polibutadien | poliester | polietilen | polifenilensulfid | polifluorolefini | polihalogenolefini | polikarbonati | polikondenzacija | polikondenzati | polimeri | polimerizacija | polimetakrilati | polimetilmetakrilati | poliolefini | polipropilen | polistiren | politetrafluoroetileni | poliuretani | polivinilacetati | polivinilalkoholi | poliviniletri | polivinilfluoridi | polivinilidenfluorid | polivinilidenkloridi | polivinilklorid | polivinilpirolidon | Pollopas® | polnila | površinska zaščita | premazna sredstva | reciklaža | Resarit® | Resopal® | Ryton® | saje | sečnina | silikoni | sintetika | skrčljiva folija | smole | stabilizator | steklena vlakna | stiren | strjevanje | surovina | Teflon® | termoplasti | Trolitan® | Trolitax® | Ultramid® | umetne smole | umetno steklo | UP | UV-absorbenti | Vestamid® | Vestolit® | Vestopal® | Vestyron® | vinilpolimerizati | Vinnapas® | Vinnol® | Vinoflex® | vulkanizirano vlakno


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek