razžveplanje, odstranjevanje žvepla 1. Iz goriv (npr. dizelsko gorivo) ali gorilnih plinov: med gorenjem nastaja žveplov dioksid SO2, ki razžira notranje dele strojev, spuščen v atmosfero pa se z vodno paro veže v kislino in se kot kisli dež vrača na zemljo. Preprosta možnost za zmanjšanje vsebnosti dimnih plinov je uporaba goriv, ki vsebujejo malo žvepla. Ker pa ga je v premogu veliko, so razvili več postopkov za odstranjevanje žvepla iz dimnih plinov: mokri (pranje dimnih plinov), polmokri (pršilna absorpcija in sušenje) in suhi (dodajanje suhih aditivov). Večina naprav za razžveplanje uporablja kot absorpcijsko sredstvo žgano apno oz. kalcijev hidroksid, v prihodnje pa ga bo nadomestil apnenec. Pri razžveplanju nastane mavec, ki ga lahko uporabijo v gradbeništvu, iščejo pa še druga področja uporabe (zapolnjevanje odprtih kopov, obnavljanje plodnosti zemlje oz. deponiranje). Dobra lastnost postopka je tudi ta, da absorpcijsko sredstvo in končni produkt nista nevarna ali strupena. Pri mokrem postopku dimne pline najprej oprhajo z apnenim mlekom; žveplov dioksid se veže s kalcijevim hidroksidom, nastane kalcijev sulfat(VI) (sadra). 2. Iz talin različnih kovin, ki jim žveplo poslabša trdnostne lastnosti (posebej v železu): v talino dodajajo žgano apno, ki se spaja v kalcijev sulfid in preide v žlindro.
Dostopnost