fiksacija [latinsko], 1. medicina:utrditev okončine po zlomu kosti z mavcem ali opornicami (zunanja fiksacija) ali operativno s ploščico in vijaki (notranja fiksacija).
Sorodna gesla: fiksater | konsolidacija | zlom2. fiziologija:usmeritev očesa tako, da slika pada na točko najostrejšega vida, ki leži na rumeni pegi mrežnice.
Sorodna gesla: mrežnica | oko3. psihologija:vztrajanje pri določenem načinu mišljenja, čustvovanja ali vedenja; po S. Freudu vztrajanje nagonske dejavnosti na kakšni zgodnejši razvojni stopnji, oz. navezava na otroške oblike zadovoljevanja; fiksacija je pogosto neposredno povezana s perverzijo in nevrozo.
Dostopnost