matrika [latinsko],
1. splošno: seznam oz. popis oseb, dohodkov, mdr. univerzitetna matrika, spisek na univerzo vpisanih (imatrikuliranih) študentov. Državna matrika Svetega rimskega cesarstva je (od 15. st. do 1806) zbirala podatke o državnih stanovih: njihove dajatve in davščine ter vojaško obveznost v primeru vojne.

Sorodna gesla: državni stanovi | imatrikulacija
2. matematika: razvrstitev m krat n števil, izrazov ipd. v pravokotno tabelo z m (vodoravnimi) vrsticami in n (navpičnimi) stolpci: vsak element matrike je določen s svojim mestom v tabeli: tako npr. pomeni a2,3 (beremo ‘a dva, tri’, vejico med indeksoma pogosto izpuščamo) element v drugi vrstici in tretjem stolpcu:
Slika formule

Če je število vrstic enako številu stolpcev (m = n), je matrika kvadratna; če je stolpcev ali vrstic neskončno, je matrika neskončna. V kvadratni matriki določajo elementi a11, a22 … ann (glavno) diagonalo, elementi tik nad njo oziroma tik pod njo pa obe sosednji diagonali. Za računanje z matriko veljajo posebna pravila. Številne račune je laže izvajati v matrični obliki; s takšnim zapisom je mogoče jasneje prikazati mnoge probleme.

Sorodna gesla: determinanta | karakteristična enačba | linearna algebra | množenje | pravilnostna matrika | seštevanje | stolpčna matrika | tenzor | vrstična matrika
3. ekonomija: pogosto uporabljena predstavitvena oblika in računsko sredstvo v analizi input-output in ekonometriji.

Sorodna gesla: analiza portfelj | ekonometrija | input-output


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek