matrika [latinsko], 1. splošno:seznam oz. popis oseb, dohodkov, mdr. univerzitetna matrika, spisek na univerzo vpisanih (imatrikuliranih) študentov. Državna matrika Svetega rimskega cesarstva je (od 15. st. do 1806) zbirala podatke o državnih stanovih: njihove dajatve in davščine ter vojaško obveznost v primeru vojne.
Sorodna gesla: državni stanovi | imatrikulacija2. matematika:razvrstitev m krat n števil, izrazov ipd. v pravokotno tabelo z m (vodoravnimi) vrsticami in n (navpičnimi) stolpci: vsak element matrike je določen s svojim mestom v tabeli: tako npr. pomeni a2,3 (beremo ‘a dva, tri’, vejico med indeksoma pogosto izpuščamo) element v drugi vrstici in tretjem stolpcu:
Če je število vrstic enako številu stolpcev (m = n), je matrika kvadratna; če je stolpcev ali vrstic neskončno, je matrika neskončna. V kvadratni matriki določajo elementi a11, a22 … ann (glavno) diagonalo, elementi tik nad njo oziroma tik pod njo pa obe sosednji diagonali. Za računanje z matriko veljajo posebna pravila. Številne račune je laže izvajati v matrični obliki; s takšnim zapisom je mogoče jasneje prikazati mnoge probleme.