aneksijska kriza, napetost v mednarodnih odnosih, ker je Avstro-Ogrska po mladoturški revoluciji z razglasom cesarja Franca Jožefa I. 7.10.1908 anektirala Bosno in Hercegovino. Od velikih sil, ki so na berlinskem kongresu 1878 habsburški monarhiji dovolile zasesti Bosno in Hercegovino, je aneksijo podprla le Nemčija, druge (tudi sosednji Srbija in Črna gora) pa je niso hotele priznati: Turčija je bojkotirala avstrijsko blago, Rusija je zahtevala prost prehod za svoje ladjevje skozi Bosporsko ožino, Srbija je po velikih demonstracijah izvedla mobilizacijo in zahtevala izhod na morje; protestirali so tudi bosanski Srbi in muslimani. Šele po mobilizaciji Avstro-Ogrske in nemškemu ultimatu Rusiji se je spomladi 1909 začelo postopno brezpogojno priznanje aneksije, le Turčija je prejela denarno odškodnino. V habsburški monarhiji v naslednjih letih položaj j. Slovanov ni bil urejen, zamisel o trializmu ni bila uresničena in tako je aneksijska kriza pomenila uvod v prvo svetovno vojno.
Dostopnost