Talleyrand-Périgord [talrán-perigór], Charles Maurice de, bénéventski princ (1806), francoski državnik, *2.2.1754 Pariz, †17.5.1838 prav tam; škof v Autunu, član narodne skupščine, iz zmernega reformista se je prelevil v revolucionarja, 1789 predlagal podržavljenje cerkvenih posestev. Predsednik narodne skupščine (1790); po zakonu o duhovščini (12.7.1790) prisegel na ustavo in kot vodja ustavnega klera ob federalnem prazniku (14.7.1790) daroval slovesno mašo na Marsovem polju. Izobčen iz Cerkve. 1791 se je odpovedal škofovskemu nazivu. Februarja 1792 zaman prepričeval Veliko Britanijo, naj s Prusijo in Avstrijo ne sklepa koalicije proti Franciji. Izgnan iz Velike Britanije 1794, odšel v Ameriko (1794–96). Po vrnitvi zunanji minister (1797–1807). Od 1807 na skrivaj deloval proti Napoleonovi hegemonistični politiki. V začetku 1809 pri cesarju v nemilosti; 1813/14 se je zavzemal za vrnitev Burbonov, zato ga je Ludvik XVIII. ponovno imenoval za zunanjega ministra; tako je na dunajskem kongresu Franciji ponovno pridobil položaj evropske velesile. 1830 se je zavzemal, da bi prestol pripadel Ludviku Filipu.
Dostopnost