aporija [grško], zagata; v filozofiji nerešljivost problema zaradi protislovja, ki je v stvari sami. Ena od aporij Zenona starejšega: če iz korca vzamemo zrno prosa in ga spustimo na tla, ne slišimo nobenega šuma, če pa stresemo cel korec hkrati, slišimo močan šum; kako je torej mogoče, da se na tisoče brezšumnih dogodkov po združitvi spremeni v enega šumnega? Zelo znani sta še aporija o leteči puščici in o Ahilu, ki v teku ne more dohiteti želve. – Aporem, nerešljivo sporno vprašanje.
Dostopnost