svetlost,
1. merilna tehnika: količina v fotometriji, ki izraža svetilnost na ploskovno enoto. Meri svetlobni tok, ki izhaja iz 1 cm2 velike ploskve v enoto prostorskega kota. Merska enota za svetlost v fizikalnem merilu je W/m2 steridian, v fiziološkem merilu pa kandela na kvadratni meter (cd/m2). Stari enoti, stilb (oznaka sb) in nit, sta bili dovoljeni do 1973. 1 cd/m2 = 1 nit = 10–4 sb. Svetlost različnih svetil lahko dobro primerjamo z očesom, kar izkoriščamo pri fotometrih. Lambertov zakon pravi, da je svetlost ravnih hrapavih svetil v vseh smereh enaka.

Sorodna gesla: apostilb | fotometer | fotometrija | Lambertov zakon | nit | prostorski kot | stilb | svetilnost | svetlomer
2. zgodovina: latinsko serenus, serenisimus, naslov za fevdalnega gospoda; po 1375 ga je cesar Karel IV. podeljeval volilnim knezom, po 1664 so ga podeljevali tudi drugim knezom. Presvetli, pridevek volilnih knezov, po 17. st. tudi nadvojvod, posvetnih knezov knežjega rodu.

Sorodna gesla: Karel IV.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek