1. London, glavno mesto Velike Britanije, leži v londonski kotlini, ob obeh bregovih reke Temze, 75 km nad njenim izlivom v Severno morje. Od nove upravne ureditve aprila 1965 sodijo v Veliki London (uradno Greater London Council Area) City of London in 32 mestnih četrti (London Boroughs); s 7,5 mln. preb. je eno največjih mest na svetu in tudi eno najpomembnejših svetovnih denarnih, trgovskih in prometnih središč. Sedež anglikanske škofije in katoliške nadškofije; univerza (ustanovljena 1836), tehnična visoka šola, znanstveni inštituti, več akademij, knjižnice in gledališča (dve veliki operni hiši). City of London je pomembno poslovno središče z Angleško banko, borzo, najpomembnejšimi angleškimi časopisnimi hišami (Fleet Street) in zavarovalnicami. Tam sta tudi mestna hiša (Guildhall) in Mansion House (sedež londonskega župana, imenovanega lord mayor). Na Z je upravna četrt z Buckinghamsko palačo ter Whitehall, Downing Street, parlament (Big Ben) in Trafalgar Square (trg, imenovan po znameniti bitki pri Trafalgarju 1805), z Nelsonovim stebrom. Številne pomembne cerkve in muzeji: westminstrska opatija, stolnica sv. Pavla, cerkev sv. Martina v Polju, Britanski muzej, Narodna galerija, galerija Tate, Viktorijin in Albertov muzej, obsežni parki (Hydepark, Kensington Gardens, Regent's Park); Greenwich; v v. Londonu (East End) Tower, pristanišče z doki (največje angleško pristanišče, letni tovorni promet več kot 40 mln. t); znan po delavskih stanovanjskih četrtih. Dobro urejeno omrežje podzemne železnice, več letališč. London je pomembno industrijsko mesto; povečini lahka industrija: živilska, tekstilna (oblačilna) industrija, industrija pohištva in luksuznih izdelkov; tiskarne; niže ob reki tudi avtomobilska industrija, cementarne in petrokemijska industrija.
Zgodovina: ok. 43 ustanovljena rimska naselbina (Londinium); kljub temu da je bil večkrat porušen, se je London v 2./3. st. razvil v mesto. Pod vladavino Septimija Severa glavno mesto province Britannia superior. Pred 314 sedež škofije. V anglosaškem obdobju sedež kraljev iz Essexa in škofija. Kralj Alfred Veliki je London v 9. st. povzdignil v glavno mesto tedanje Anglije. Kot cvetoče trgovsko mesto si je London pridobil tudi politično neodvisnost. Viljem I. Osvajalec je sklenil z mestom pogodbo (Charte) in kot kraljevo utrdbo zgradil Tower. Sedež vladarja in pozneje tudi sedež parlamenta pa je kljub temu postalo sosednje mesto Westminster. 1210 si je London pridobil pravico do voljenega župana. Za trgovski razvoj mesta so bili odločilni tesni stiki s Hanzo. V poznem srednjem veku eno najbolj naseljenih mest Evrope. Med vojno rož je bil London na strani družine York. 1643 je mesto v podporo parlamentu zaprlo vrata kralju Karlu I., tako da se je moral ta umakniti v Nottingham. 1650 je imel že ok. 500.000, 1830 pa ok. 1,5 mln. preb. Obsežno mestno območje je bilo pravno in upravno sestavljeno iz mest, vasi in posestev gospostva. Šele 1899 je bilo mesto z zakonom (Government Act) upravno preoblikovano. Med drugo svetovno vojno je bil London med letalskimi in raketnimi napadi nemških letal hudo poškodovan, še posebej City in okolica stolnice sv. Pavla. Od 60. let naprej predvsem graditev visokih stavb; mesto se širi v okolico, v središču število prebivalcev upada.
Dostopnost