posevek, po površini omejen sestoj večinoma enoletnih rastlin, predvsem žit; glavni posevek, posevek, ki daje glavno korist z nekega polja v enem letu; stranski posevek, posevek, ki ga v manjšem obsegu posejejo med glavni posevek; vmesni posevek, sestoj rastlin, ki ga po zgodnjem spravilu glavnega posevka gojimo še isto leto na istem polju, julija/avgusta kot strniščni posevek (krmni ohrovt, strniščna repa, navadna ogrščica) ali pozimi (navadna ogrščica, repica, krmna rž idr.); tako pridobimo dodatno krmo, zasenčujemo njivska tla, rabi tudi za podor (zeleno gnojenje); podsevek, setev ustreznih rastlin v stoječe žito; po žetvi žita raste podsevek naprej, ne da bi ga bilo treba ponovno sejati; uporaba v pozni jeseni; krovni posevek (varovalni posevek), poljščina, ki jo gojimo hkrati s podsevkom, da dobimo dva pridelka v letu in da varujemo občutljive rastline pred mrazom in vetrom; krovni posevek je pogosto žito ali zelena krma, podsevek detelja ali korenje; spravilo krovnega posevek pred podsevkom; prejšnji posevek, glavni posevek v prejšnjem letu znotraj kolobarja.

Sorodna gesla: spravilo | strniščna setev | zeleno gnojenje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek