Tračani, v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini (satemski jezik); razdrobljeno na številna plemena. V 2. tl. pr. n. š. so naseljevali skoraj ves Balkanski polotok, od 7. st. naprej pa so jih vse bolj potiskali proti V (že 12.–7. st. odseljevanje Frigijcev, Mizov oz. Bitincev, Trerov v Malo Azijo). Od 5. st. pr. n. š. naprej so se Tračani, ki so ostali na osrednjih balkanskih območjih, vpletli v politiko grških držav; razdrobljeni v vojnah helenističnih držav in Rima; 46 n. š. rimska provinca Thracia. – Tračani so veljali za zelo bojevite, posebej so se bali njihovih jezdecev (Homer jih pozna kot bojevnike na bojnih vozovih). Njihovi ekstatični kultni običaji (posebej kult Dioniza in menad) so se razširili h Grkom.
Dostopnost