izseljevanje (emigracija), preselitev v drug del države; v manjši meri nenehno poteka. Izseljevanja iz države v valovih so povezana z gospodarskimi in političnimi krizami oz. težavnimi razmerami. Izseljevanje spremlja želja po izboljšanju življenjskih razmer; izboljšanje življenjskih razmer je odvisno od sposobnosti izseljenca za integracijo (jezik, predstave) in pripravljenosti države gostiteljice za integriranje (predsodki). Prisilno izseljevanje zadeva večinoma politične in religiozne manjšine (Judi in protifašisti iz Nemčije, Indijci iz Ugande, Kitajci iz Vietnama). V 19. st. so se ljudje množično izseljevali (gospodarski razlogi) predvsem v ZDA (»dežela neomejenih možnosti«); 1850–1910 se je v ZDA izselilo ok. 25,5 mln. ljudi iz Evrope. Iz slovenskih dežel so se pred turško nevarnostjo in zaradi gospodarskih razlogov izseljevali npr. v srednjo Italijo, v večjem številu zaradi protireformacije v nemške dežele, od tam pa v Skandinavijo in Severno Ameriko, od 17. st. individualno misijonarji v Latinsko in Severno Ameriko. Množično gospodarsko izseljevanje od sredine 19. st. je bilo usmerjeno v avstrijska mesta, od 60. let v Egipt (predvsem dekleta – »aleksandrinke«), največ v Severno Ameriko, od 80. let v Porurje in Vestfalijo ter v Južno Ameriko (zlasti Argentina, Brazilija); izselila se je kar tretjina naravnega prirastka slovenskega prebivalstva, predvsem iz manj razvitih agrarnih pokrajin. Od omejitve priseljevanja v ZDA 1924 se je tok slovenskega izseljevanja usmeril v Francijo, Beneluks in Kanado, izseljevanje iz zasedene Primorske zaradi fašističnega nasilja zlasti v Argentino in Avstralijo; po prvi svetovni vojni se je začela tudi slovenska migracija v j. predele tedanje Jugoslavije. Politična emigracija po 1945 se je usmerila največ v Argentino, začasni gospodarski izseljenci (»zdomci«) pa so večinsko postajali stalni izseljenci; v štirih povojnih desetletjih je izseljevanje najbolj prizadelo Beneško Slovenijo; od tam se je izselila več kot polovica prebivalcev. Zdajšnje ocene govore o več kot 0,5 mln. slovenskih izseljencev po svetu: ZDA ok. 300.000, Kanada 30.000, Argentina 30.000, Avstralija 25.000, z. Evropa 100.000, balkanske države 40.000.
Dostopnost