kostni mozeg (medulla ossium), mehko tkivo (krvotvorno in maščobno) v mozgovni votlini cevastih kosti oz. med votlinicami kostne puhlice (substantia spongiosa); skupna teža pri mladem moškem ok. 1420 g. Ob rojstvu je kostni mozeg rdeč, pozneje se v dolgih cevastih kosteh zaradi nalaganja maščob spremeni v rumenega. Krvotvorni rdeč kostni mozeg se ohrani le v redkih kosteh (npr. rebra, prsnica, kosti lobanje in medenice); tvori rdeče krvne celice, granulocitni del belih krvnih celic in velikanke kostnega mozga, iz katerih nastanejo trombociti.
Transplantacija kostnega mozga je potrebna pri nekaterih oblikah krvnega raka. Presaditi je mogoče bolnikov kostni mozeg, ki so ga prej obsevali in zdravili z zdravili (avtologna transplantacija) ali kostni mozeg zdravega dajalca bolnemu prejemniku (heterologna transplantacija). Zlasti v drugem primeru so zavrnitve pogoste.
Dobre možnosti so tudi pri nadomeščanju bolnih organov z umetnimi (umetno srce).

Sorodna gesla: kost | mozeg | panmielopatija | transplantacija | umetno srce


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek