kinoni, skupina organskih spojin, ki imajo C=O skupine v nenasičenem obroču. Vsi kinoni so obarvani; pri redukciji dajejo brezbarvne hidrokinone; lahko deaktivirajo življenjsko pomembne encime in aminokisline.
Najpreprostejši in prvi odkrit je navadni kinon oz. benzokinon (C6H4O2), dobijo ga z zamenjavo dveh vodikovih atomov na benzenovem obroču z atomoma kisika. Topi se v vroči vodi in alkoholu in je hlapljiv. Zelo je aktiven; iz njega dobijo številne derivate, ti se uporabljajo pri izdelavi barvil. V nekaterih okoliščinah lahko izniči oz. prepreči kancerogene učinke benzopirena.
Pomemben predstavnik kinonov je antrakinon (C6H4C2O2C6H4), rumena ali rdečkasta kristalinična snov, ki sublimira (sublimacija). Dobijo ga z oksidacijo antracena; v naravi kot barvilo v gobah in cvetovih. Uporablja se za izdelavo alizarinskih barvil.

Sorodna gesla: aminokisline | antrakinon | benzopiren | encimi | hidrokinon | karbonilna skupina | sublimacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek